Notizie dalla Giunta

Trst, 22. septembra – Trst je dobro izkoristil 300. obletnico rojstva Marije Terezije, je danes na sedežu deželne vlade ocenil podpredsednik Furlanije Julijske krajine Sergio Bolzonello med novinarsko konferenco, na kateri so predstavili projekt tržaške turistične organizacije PromoTrieste z naslovom Donna è Trieste. Gre za akcijo, ki je namenjena privabljanju turistov v Trst z raznimi nastanitvenimi paketi in prireditvami. »Ob tej obletnici je Trst spet razmislil o zaslugah Marije Terezije in se s tem zavedel bogastva, ki je nastalo takrat in ki je še otipljivo: urbanistika, socialna in ekonomska zgodovina, donosnost morja ... Ponovno odkritje vseh teh vidikov je pripomoglo k temu, da je Trst zanimivejši, posledice tega pa bodo trajne in ugodne za vso Furlanijo Julijsko krajino,« je dejal Bolzonello. Trst kot turistično destinacijo bo prihodnjo nedeljo oglaševala posebna priloga dnevnika Kleine Zeitung, o tržaških prireditvah ob 300-letnici rojstva Marije Terezije pa bo govor tudi na posebnih novinarskih konferencah na italijanskem veleposlaništvu na Dunaju ter na avstrijskem konzulatu v Milanu. Večji pritok avstrijskih turistvo se sicer že održaža v podatkih, ki jih je za prvo trimesečje 2017 objavila organizacija PromoTurismoFvg: letos se je število avstrijskih nastanitev v Trstu povečalo za 16 % v primerjavi s prvim trimesečjem 2016, Trst pa je skupno obiskalo 19 % več Avstrijcev kot lani. ARC/PV
 

Trst, 21. september - Deželna odbornica za visoko šolstvo in znanost Loredana Panariti je ob današnjem odprtju znanstvenega festivala Trieste Next, ki se bo zaključil v soboto, pozdravila izbiro prirediteljev, da za osrednjo temo šeste izvedbe določijo morje. »Gre za pomemben element za Trst, še zlasti zdaj ko se pristanišču odpirajo nove perspektive, a je obenem ključna sestavina našega planeta, tako zaradi svojih značilnosti, ki vznemirjajo znanstvenike, kot zaradi tega, kar predstavlja za celoten planet. Morje je namreč simbol glavnega izziva sodobnega časa, in sicer usklajenega zasledovanja treh ciljev: znanstvenega napredka, zaščite okolja in širitev blagostanja na vsa ljudstva sveta,« je povedala Panaritijeva. ARC/PV

Trst, 18. september – Na Katinari so danes uradno odprli jasli za otroke zaposlenih v tržaškem zdravstvu. Ime so dobile po zdravniku Ginu Tosoliniju, ki je pred dvajsetimi leti prvi dal zamisel za center, kjer bi osebje bolnice lahko zaupalo varstvo svojih otrok usposobljenim vzgojiteljem. Jasli delujejo od 1. septembra in lahko gostijo do trideset otrok, starejših od treh mesecev. Urnik je prilagojen izmenam v bolnicam, saj male goste sprejemajo vsak delavnik od 6. zjutraj do 18.30. »Gre za pomembno storitev za zaposlene v zdravstvu in hkrati za znak kulturnega napredka, saj so mame, ki se želijo čimprej vrniti na delovno mesto, zdaj proste pri svoji odločitvi,« je na današnji slovesnosti dejala deželna odbornica za zdravstvo Maria Sandra Telesca. Odprtja so se med drugimi udeležili tudi direktor tržaškega zdravstvenega podjetja Nicola Delli Quadri, direktor otroške bolnišnice Burlo Garofalo Ginaluigi Scannapieco, občinska odbornica za vzgojo Angela Brandi ter Marina Capasso, vdova zdravnika, po katerem so jasli dobile ime. O Tosoliniju, ki je umrl septembra 2011, so vsi govorniki poudarili, da je bil človek daljnosežnih načrtov, zgleden zdravnik in zdravstveni upravitelj. »Veseli me, da se po njem imenujejo jasli, na pa kaka bolnica,« je dejala Capassova žena. Jasli so začeli graditi pred petimi leti, in sicer po načrtu, ki sloni na trajnostnih rešitvah. Cena del je zaokrožena pri 700.000 evrih, ki jih je v celoti krila Dežela Furlanija Julijska krajina. ARC/PV

Razpravljalska miza z odbornico za okolje Saro Vito med nastopom Edija Bukavca (Foto FJK)

Ronke, 10. marec – Na srečanju, ki ga je včeraj v Ronkah priredil konzorcij za izboljšavo tal v posoški ravnini (Consorzio di bonfica Pianura isontina), so predstavili kopico načrtov, med katerimi je tudi gradnja velikega vodnega zbiralnika na Dolgi kroni nad Dolino, ureditev brega pod Kontovelom, med Prosekom in Križem ter pod Nabrežino. Prav ta dela so eden glavnih razlogov, da bo konzorcij spremenil ime. Z novim poimenovanjem bi namreč radi poudarili, da se dejavnost širi na Tržaško, pri čemer je Edi Bukavec v imenu Kmečke zveze in ob soglasju županov tržaških okoliških občin – v Ronkah sta bila navzoča dolinski župan Sandi Klun in devinsko-nabrežinski Vladimir Kukanja – opozoril na jezikovno pisanost Krasa. Predsednik konzorcija Enzo Lorenzon se je takoj odzval na Bukavčev poziv in zagotovil, da tega vidika ne bodo spregledali, saj je »upoštevanje jezikovnih pravic Slovencev stvar omike«. Združenje, ki izvaja dela za hidrogeološko varnost in preventivo, naj bi se po novem imenovalo Consorzio di bonifica Venezia Giulia. Predlog so včeraj vsi predstavniki posameznih občin in interesnih združenj, povezanih v konzorcij, sprejeli z aplavzom. Navzoča je bila tudi deželna odbornica za okolje Sara Vito, ki je pohvalila opravljeno delo in načrte za prihodnost ter pri tem poudarila, da so bili v zadnjih letih koraki na področju hidrološke varnosti opazni in pozitivni. K temu je po njenih besedah prispevala tudi deželna uprava, ki ni le pripravila strateški načrt za urejanje voda in pomnožila namenska sredstva, a s področnim zakonom iz leta 2015 je tudi jasno določila pristojnosti in s tem odpravila vse zakonske praznine in zaplete. Glavno besedo na včerajšnjem srečanju je sicer imel direktor konzorcija Daniele Luis, ki je predstavil načrte, ki so se že začeli izvajati oz. ki še čakajo na začetek del. Na vrhu seznama je ravno vodni zbiralnik na Dolgi kroni, vreden 400.000 evrov. Po Luisovih besedah bo objekt dokončan letos poleti. Kar se tiče del na Krasu in pod kraškim robom, pa izstopa podatek, da je za ureditev in obnovo paštnov pod Kontovelom ter med Prosekom in Križem odmerjenih 2,5 milijonov evrov, za posege na namakalni infrastrukturi med Nabrežino in Križem, med Trnovco in Zgonikom ter pri Saležu 1,2 milijona evrov in za ureditev Brega pod Nabrežino natanko milijon. Kot je poudaril predsednik konzorcija Enzo Lorenzon, za izvedbo del največ prispevata Dežela Furlanija Julijska krajina in trgovinska zbornica Trsta in Gorice, dela na Tržaškem pa v veliki meri financira še Sklad za Trst. ARC/PV

Trst, 4. januar – V agendi predsednice Furlanije Julijske krajine Debore Serracchiani sta bili danes srečanji z županoma Trsta in Tržiča na sedežu deželne vlade. Z Robertom Dipiazzo je tekla beseda o obuditvi starega pristanišča, medtem ko je Anna Maria Cisint primerjala svoj pogled na tržiške perspektive s pogledi deželne vlade. »V marsičem se strinjava, na primer glede tega, kaj je koristno za pristanišče v Tržiču in kakšna bi morala biti vloga podjetja Fincantieri,« je Serracchianijeva komentirala srečanje s tržiško županjo. »Ob nekaterih vprašanjih ni popolnega soglasja, ampak želja po sodelovanju in dogovarjanju je vsekakor velika.« Nestrinjanje vlada na področju zdravstva, pri čemer je Anna Maria Cisint potožila, da bolnišnica San Polo deluje v ostrih razmerah. K temu pa je Serracchianijeva pristavila, da je za deželno vlado ta bolnica »izjemno pomembna«. »Zato smo jo primerno umestili v prenovljeni deželni zdravstveni sistem in se nadejamo, da bomo še izboljšali njene storitve,« je dodala deželna predsednica. Cisint se je sicer zahvalila deželni vladi, ker je pripravila zajeten načrt infrastrukturnih investicij, še zlasti glede poglabljanja morskega dna in izboljšanja nosilnosti tal. Serracchianijeva in Cisintova sta uglašeno ocenili vlogo podjetja Fincantieri, ki bi moralo po mnenju obeh skrbeti za zaposlovanje krajevne delovne sile, kar velja zlasti pri izbiranju podizvajalcev. Deželna predsednica je s tem v zvezi omenila Pakt o zakonitosti, ki bi ga ladjedelniška družba morala podpisati z notranjim ministrstvom in prefekturami; podpisa še ni, zato bo Serracchianijeva urgirala pri novem notranjem ministru Marcu Minnitiju za premik z mrtve točke. Cisint, ki ji je oče umrl zaradi posledic izpostavljenosti azbestu, se je nato zahvalila deželni vladi, ker namerava prihodnjo konferenco o azbestu prirediti ravno v Tržiču. Z Robertom Dipiazzo pa se je Serracchianijeva domenila, da bosta Dežela in Občina Trst pripravila usklajen načrt del za obnovo Starega pristanišča v Trstu, potem ko so iz Rima v ta namen odmerili 50 milijonov evrov. Tržaški župan je izrazil svoje zadovoljstvo, ker so pogovori z deželno vlado usmerjeni v skupno dobro. Na zdajšnjem seznamu del, ki so ga lani podpisali na ministrstvu za kulturno dediščino v Rimu, so muzejski pol (dela so vredna 25 milijonov evrov), prometna ureditev (3,5 milijonov), nov sedež Mednarodnega centra za genetski inženiring in biotehnologijo – ICGEB (12 milijonov), obnova žerjala Ursus (dobrih pet milijonov) in nepremičnine, ki ji pravijo "Locanda" (800.000 evrov). Uredili bodo tudi celoten pas ob obrežju. ARC/PV