22.05.13
Trst, 22. maja - Predsednica Furlanije Julijske krajine je med svojo 45 minut trajajočo predstavitvijo v deželnem svetu programa deželne vlade glavni poudarek namenila vprašanjem dela, boju zoper brezposelnost in gospodarskemu zagonu dežele, v kateri je približno 30 odstotkov mladih brez zaposlitve. Ustvariti je treba pogoje, da se mladi preizkusijo v podjetništvu, je dejala. Prvi sklepi deželne vlade gredo v smer zmanjšanja »stroškov politike« in preureditve ustroja deželne uprave. Predsednica bo, potem ko se je v preteklih tednih že večkrat delovno srečala z ministri v Rimu in Trstu, s predstavniki državnih oblasti vzdrževala odnose, ki bodo temeljili na sodelovanju, »saj je to edina možnost, ki jo imamo za priznanje naše vloge.« V orisu programa je glede infrastruktur in mednarodnih povezav omenila tudi sodelovanje s sosedi. »Resnična vrata Evrope, ki gledajo proti južnemu delu Sredozemlja in jugo-vzhodni Aziji, lahko s pristaniškega vidika postanemo le z okrepitvijo ponudbe: to bomo skušali izvesti skupaj s Slovenci, Hrvati, Avstrijci, Bavarci in Srednjo Evropo, za katere lahko pristaniški sistem naše dežele postane alternativen severno-evropskemu:« uresničiti bo bilo treba povezave in okrepiti železniško omrežje. Med prvimi sklepi, ki jih bo nov deželni odbor sprejel, bo ustanovitev enotnega okenca za podjetja in državljane, ki naj zmanjša čakalno dobo in birokratske postopke pri pridobivanju potrebnih dovoljenj in dokumentov. Precej poudarka je Serracchianijeva namenila tudi vzdržnemu razvoju in zelenemu gospodarstvu »z zavestjo, da je treba napredovati z manj porabe« ter pri tem omenila okoljsko, arheološko, človeško, zgodovinsko in kmetijsko bogastvo - prava enkratna priložnost za našo deželo. V zvezi s kulturno politiko, ki jo nova deželna vlada namerava voditi, je predsednica, potem ko je citirala Pasolinija, izpostavila, da kulture ni mogoče obravnavati »kot luksuz ali potrato,« pač pa kot priložnost za razvoj, še predvsem za mlade generacije. Združevanje sil bo na tem področju zagotavljalo večjo zanesljivost dotoka finančnih sredstev akterjem. Ovrednotenje in promocija izvrstne kulturne ponudbe je ključnega pomena tudi s turističnega vidika. Pozorna bo seveda deželna vlada tudi do raznolikega športnega dogajanja, ki je prisotno v FJK. ARC/MCH
22.05.13
Trst, 22. maja - Davčna uprava RS (Durs) se pripravlja na tretji javni seznam davčnih dolžnikov, ki ga bo na svoji spletni strani objavila 10. junija. Hkrati bo objavila tretji seznam zavezancev, ki ji do 25. maja ne bodo oddali obračunov davčnega odtegljaja na REK obrazcih za izplačilo plače in nadomestila plače za mesec marec. Te obračune oddajajo elektronsko. Na tretji seznam bo uvrstila zavezance, ki davčnega dolga, večjega od 5000 evrov in starejšega od 90 dni, ne bodo poplačali do 24. maja, ko bo zajela podatke za junijski seznam. Zakon o davčnem postopku sicer določa, da davčna uprava podatke za novi seznam zajame 25. dan v mesecu pred objavo seznama, zato bo majsko zajemanje podatkov izjema. Zavezancem, ki so se odločili, da bodo stari dolg zdaj le poplačali, a nameravajo to narediti ravno 25. maja, davčna uprava torej sporoča, naj to zaradi zgornjega pojasnila naredijo vsaj en dan prej. Davčni zavezanci imajo tako še do 24. maja 2013 čas, da pogledajo in uredijo svojo knjigovodsko kartico in morebiten zapadel dolg poravnajo, oziroma da do 25. 5. 2013 predložijo obračun davčnega odtegljaja in se na ta način izognejo javni objavi na spletni strani davčne uprave. Sezname dolžnikov pripravlja tudi Carinska uprava RS zaradi dolgov za obvezne dajatve, ki jih zbira ta ustanova, na primer trošarine. Tudi za njene dolžnike velja opozorilo o majskem roku za poplačilo dolga, ki ga je objavila davčna uprava. ARC/Netzapping/MCH
21.05.13
Trst, 21. maja - Poseg predsednice Furlanije Julijske krajine se je v nadaljevanju dotaknil štirih področij reform, ki naj bi bile za deželo nujne. Kot prvo je omenila Evropo v obdobju do leta 2020: gre za določitev strateških prioritet in zasledovanje inteligentne, vzdržne in vključujoče rasti s ciljem pridobitve večjih evropskih sredstev. Na drugo mesto je postavila državo, sporazum s katero bo moral priznati mednarodno vlogo Furlanije Julijske krajine v smeri Severne in Srednje Evrope, Sredozemlja in azijskega Vzhoda, ki bi njeno zemljepisno lego, ki je vselej obravnavana kot šibkost, spremenila v oporno točko za vso državo, kar naj bi prispevalo k potrditvi temeljev glede posebnosti dežele. Tretje mesto zaseda odnos z italijanskim Severom, s specifičnimi problemi katerega se je potrebno soočiti v znamenju sodelovanja z drugimi deželami in s sprejemanjem homogenih postopkov. Na četrto mesto je Serracchianijeva postavila institucionalni ustroj, ki naj temelji na bolj učinkovitem in racionalnem delovanju občin in dežele ter na preseganju pokrajin. Predsednica bo, kot napovedano, zmanjšala t.i. stroške politike: manj sredstev svetniškim skupinam, odprava preživnine, pregled sistema odpravnine ob zaključku mandata, ki omogoča svetnikom vnovično vključitev v svet dela, nižanje plač odbornikov in svetnikov, ukinitev predsedniškega rezervnega sklada. Predviden je tudi preustroj deželnih uradov, združitev kompetenc direkcij in ovrednotenje notranjih kompetenc. Predsednica zagotavlja, da bo eno od glavnih značilnosti njenega stila vladanja predstavljalo poslušanje, tako produktivnih kategorij kot družbenih sredin. ARC/MCH
21.05.13
Trst, 21. maja 2013 - Predsednica Dežele Furlanije Julijske krajine Debora Serracchiani je danes v deželnem svetu predstavila program deželne vlade v tej zakonodajni dobi. V svojem govoru, ki ga je opravila pred člani deželne skupščine, odborniki, novinarji in občinstvom, je uvodoma izpostavila, da je za zagotovitev prihodnosti avtonomne dežele s posebnim statutom »potrebno odločno ubrati pot sprememb.« Predsednica si želi, da bi vsi člani skupščine sledili tej usmeritvi ter pripomogli k splošni blaginji: za dosego tega cilja je potrebno opustiti predsodke in ideološke poglede ter se na neposreden in pragmatičen način soočati o predlogih, ki bodo predstavljeni. V nadaljevanju se je Serracchianijeva zaustavila pri orisu razmer v svetu in Evropi, ki jih določa kriza epohalnih razsežnosti: stara celina je danes bolj osamljena, šibkejša in bolj zbegana kot je bila v povojnem času; rast in bogastva se stekajo na druga območja, sredozemska obala nima svojega projektnega osnutka, raven pogovorov z Rusijo in drugimi državami, ki so nekoč bile pod sovjetskim vplivom, ne presega vprašanj trgovske izmenjave, ZDA gledajo na EU s čedalje manjšim zanimanjem; v Evropi se razvija evroskepticizem in avtoritarne težnje, »ki gojijo neresnično upanje, da se je mogoče rešiti« prek samozadostnosti, osamljenosti in zapiranjem vase. »Resnica je, da nas bo kot same odneslo,« je poudarila predsednica in omenila zamujene reforme in neizpolnjeno modernizacijo italijanske družbe. Država je postavljena pred hudo preizkušnjo. Tudi naša dežela se mora primerjati s to novo globalno razsežnostjo z zavestjo, da lahko pri tem odigra vlogo, ki ni postranskega pomena: naša lega in naše specifične značilnosti lahko vnovično predstavljajo priložnost, ki nam jo ponuja zgodovina. »Tako kot sta avtonomija in posebnost nastali iz ozemeljske amputacije, plačila za poraz v pogubni vojni, tako kot je naduta rast bila odraz preporoda iz ruševin potresa. Današnja preizkušnja je morebiti podlejša, vendar ima iste značilnosti razvodja.« Svoj prvi del govora je predsednica sklenila z obvezo, za kar je prosila tudi ves deželni svet, da bo delala v tem duhu in za dosego cilja skupne blaginje na osnovi zamisli o prihodnosti, v katero želi popeljati Furlanijo Julijsko krajino. ARC/MCH
21.05.13
Trst, 21. maja - Se bomo od drobcenih evrskih kovancev – za en in dva centa – kmalu poslovili ali pa jih bodo še naprej kovali, čeprav je to precej drago? S tem vprašanjem se trenutno ukvarjajo tam, kjer je evro v uporabi. Naj omenimo, da jih v dveh državah ni več v plačilnem prometu, evropska komisija pa je orisala več možnosti v zvezi s tem, ki jih je predstavila ob upoštevanju mnenja iz široke javne razprave, v kateri so med drugim sodelovali predstavniki podjetij, potrošniških organizacij, nacionalnih organov, bank, kovnic in centralnih bank. Prva možnost predvideva, da se kovanci za en in dva centa ohranijo in da se nič ne spremeni, druga možnost je, da se ohranijo, a da se zmanjšajo stroški njihovega kovanja, denimo z uporabo cenejših zlitin ali z izboljšanjem proizvodne učinkovitosti. Tretja možnost je hiter umik teh kovancev iz obtoka, četrta pa postopno zmanjševanje njihove količine v obtoku, kar bi čez čas privedlo do opustitve teh kovancev. Evropska komisija je v svoji analizi upoštevala stroške izdelave in izdaje kovancev ter odnosa javnosti do njihove uporabe. Če se bo v nadaljnji javni razpravi o predlaganih scenarijih evropske komisije oblikovalo prevladujoče stališče, bo evropska komisija pripravila ustrezne predloge. Izdajanje evrskih kovancev je v pristojnosti 17 držav evrskega območja. Te so od januarja 2002 izdale 45,8 milijarde kovancev za en in dva centa, to je 137 kovancev na prebivalca evrskega območja. A kovanje teh dveh kovancev za države evrskega območja pomeni izgubo: razlika med njihovo nominalno vrednostjo in stroškom kovanja je od leta 2002 dosegla že 1,4 milijarde evra. Čeprav so kovanci pristojnost in strošek držav evrskega območja, jih lahko dajo v obtok le toliko, za kolikor dobijo soglasje sveta guvernerjev Evropske centrale banke. Kovanci za en, dva in pet centov so iz jekla, a so pobakreni. Baker naj bi deloval kot antimikrobna zaščita. Za zmanjšanje proizvodnih stroškov teh kovancev pa nekateri predlagajo, da bi bili obe strani kovancev enaki. Naj spomnimo, da imajo vsi kovanci skupno evropsko in nacionalno stran. Nekoliko vrednejši kovanci, in sicer za deset, 20 in 50 centov, so iz tako imenovanega "nordijskega zlata", se pravi zlitine, v kateri je 89 odstotkov bakra, pet odstotkov aluminija, pet odstotkov cinka in en odstotek kositra. Najvrednejši kovanci – za en in dva evra – pa so iz dveh zlitin; tisti del, ki je v barvi zlata, vsebuje 75 odstotkov bakra, 20 odstotkov cinka in pet odstotkov niklja. Zlitina srebrne barve pa vsebuje 75 odstotkov bakra in 25 odstotkov niklja. Kovanci za en, dva in pet centov imajo kar 80-odstotni delež v evrskih kovancih. Vendar na Švedskem in Nizozemskem kovancev za en in dva centa pri gotovinskem plačevanju ne sprejemajo več, cene zaokrožujejo navzgor – na pet centov. Pri negotovinskem poslovanju pa so še vedno do centa natančni. ARC/Netzapping/MCH
20.05.13
Trst, 20. maja - Novica, da je Banka Slovenije (BS) odvzela družbi Diners Club Slovenija (DCS) licenco za opravljanje plačilnih storitev, ni gotovo razveselila 80 tisoč slovenskih uporabnikov te kartice, ki je odslej ne morejo uporabljati za plačilo blaga doma in v tujini. Poleg domačih uporabnikov so se v isti zagati znašli tudi tujci, ki so hoteli poravnati račune na slovenskih prodajnih mestih, kjer so še v četrtek normalno sprejemali te kartice. Naj spomnimo, da je svet BS odločitev o preklicu dovoljenja družbi DCS sprejel že v torek, 14. maja, dovoljenje pa je bilo DCS odvzeto ob vročitvi odločbe družbi v petek, 17. maja. Zakaj se je to zgodilo? V BS so pojasnili, da je bil vzrok za odvzem licence tudi to, da DCS naj ne bi poravnaval obveznosti do trgovcev, čeprav so nekateri trgovci v medijih povedali nasprotno. V centralni banki še pravijo, da DCS ni izvedel naloženih ukrepov skladno z odredbo, ki so jo izdali. So pa v BS povedali, da vse dosedanje pogodbene obveznosti, povezane z DCS, ostajajo. Se pravi, da bomo vse dosedanje nakupe uporabniki morali poravnati ob prihodu položnice, prav tako mora DCS poravnati vse svoje obveznosti do prodajnih mest. ARC/Netzapping/MCH
17.05.13
Lignano Sabbiadoro, 17. Maja – Okrepiti in razširiti čezmejno sodelovanje na šolskem področju s ciljem uresničevanja pogojev za razvoj recipročnega jezikovnega znanja med mladimi Furlanije Julijske krajine, Slovenije in avstrijske Koroške: po jezikovno izobraženih osebah vlada namreč čedalje večje povpraševanje tako na trgu dela kot v družinah. To ugotovitev in programsko zahtevo so jasno postavili politikom udeleženci dvodnevnega posveta z naslovom »Competenze oltre i confini, Kompetenzne ohne Grenzen, Kompetence preko meja,« ki se je danes sklenil v Lignanu Sabbiadoro in katerega so se udeležili učitelji, profesorji, docenti, ravnatelji in raziskovalci problematik večjezičnosti. Srečanje, na katerem so predavatelji prikazali in ocenili doslej dosežene rezultate številnih evropskih projektov šolskega čezmejnega sodelovanja, predstavlja zaključek italijansko-avstrijskega projekta Interreg Esco »Bildung ohne Grenzen,« pri katerem so bili soudeleženi Inštitut Bachmann iz Trbiža, centralna Direkcija za šolstvo in Univerzo dežele FJK, Educandato Uccellis iz Vidma in šole iz Beljaka, Kranjske gore in Jesenic. Debatnega srečanja, ki ga je vodil Mario Mirasola, so se udeležili tudi docenti, ki se z vprašanji večjezičnosti ukvarjajo na videmski, celovški in mariborski Univerzi. Predavatelji so podčrtali vlogo, ki jo soočenja, spoznavanje, izmenjava izkušenj in mobilnost imajo pri preseganju pregrad, ki še obstajajo med sosednimi narodi in teritoriji. Pot do razvoja trojezičnosti v šoli ne vodi nujno prek usvajanja večkrat suhoparnega učenja tujega jezika, pač pa se odvija prek interkulturnih izkušenj in trenutkov družabnosti s sovrstniki, ki govorijo drugačen jezik: učenci in dijaki se besed sovrstnikov še najprej naučijo, če z njimi pridejo v neposreden stik prek igre, plesa in drugih ustvarjalnih dejavnosti. Od letos je v sklopu čezmejne šolske kooperacije FJK-SLO-A predvidena potujoča izmenjava učnega kadra, ki se za teden dni odpravi v inozemstvo poučevat otroke v njim tujem jeziku. Načrtuje se tudi uresničitev razreda Alpe Adria, v okviru katerega bo potekala intenzivna izmenjava učnega kadra iz tujine. V imenu deželnega šolskega urada je Patrizia Pavatti izpostavila, da je uresničitev zastavljenih ciljev glede trijezičnosti tesno povezana z udejanjenjem šolske avtonomije na deželni ravni, o kateri se vrsto let govori, a do nje ni še prišlo. Predstavnik Zavoda za šolstvo Republike Slovenije Koprivovec je v svojem pozdravnem nagovoru omenil, da naj bi se prihodnje leto tovrstno trilateralno srečanje odvijalo v Ljubljani. ARC/MCH
16.05.13
Trst, 16. maja - Na letošnjem festivalu Vicino-Lontano, ki se je v drugi polovici minulega tedna odvijal v Vidmu, je med drugim potekalo predavanje z naslovom Evropa kot utopija. O tej problematiki je prisotnim uvodoma spregovoril odgovorni urednik italijanske revije za geopolitiko Limes, Caracciolo, ki je poudaril, da je Eu proizvod ideologije in tehnokratske elite, ki je bila napačno prepričana, da ekonomsko povezovanje avtomatično vodi v politično združevanje. Projekt evra je bil sad geopolitične izbire, saj je Francija zahtevala od Nemčije, da v zameno za pristanek na njeno združitev opusti vselej trdno DM. Danes velja v 17 državah, ki so z monetarnega in ekonomskega vidika zelo heterogene. Evro je povzročil nastanek nacionalizmov, protekcionizma in recipročno nezaupanje z okrepitvijo stereotipov med posameznimi državami, kar naj bi predstavljalo največjo škodo. Filozof Mario Ceruti je na srečanju še najbolj nazorno predstavil evropsko kompleksnost, ki izhaja iz zgodovine. Evropa je polotok evro-azijskega kontinenta, ki je tesno sodeloval in se oplajal v teku stoletji z idejami, religijami in kulturami, ki so prišle iz drugih celin. Stara celina ima ambivalentno identiteto: kot provinca sveta lahko danes posreduje ostalim svoje izkušnje o raznolikosti in zedinjenju, ki jih je doslej, vojnam navkljub, preizkusila. Politologinja Sara Gentile je spregovorila o populizmih, dokazih krize demokratičnih družb in strahu prebivalstva pred kompleksnostjo globalizacije: s propadom ideologij in prevlado pragmatizma populisti od Finske do Mediterana izpostavljajo istovetnost ljudstva zoper brezoblični svet, v katerem vedrijo in oblačijo finančni špekulanti. Med vsemi je najbolj pronicljiv bil poseg Herberta Dietra, avtorja eseja - Nemčija ni bankomat Evrope. Danes doživlja Nemčija relativno dobro ekonomsko situacijo, ker je v preteklosti izvedla reforme, ki bi jih morale sprejeti tudi druge države. Po njegovem se na stari celini premalo upoštevajo prednosti in preveč izpostavljajo šibkosti evropskega integracijskega procesa. V Nemčiji narašča ogorčenje, ker so jo krivi, da je odgovorna za krizo: v resnici Nemci evra niso hoteli in kriza je proizvod drugih držav. Največ koristi glede plačevanja obresti na svojem javnem dolgu je z vstopom v skupno denarno valuto imela Italija, a to se ne rado izpostavlja na Polotoku. Nemčija tega prihranka ni uživala. Kako naprej? Vsak naj »pomete pred svojim pragom« in naj se hkrati okrepi proces evropske integracije. V končni razpravi je prišla jasno do izraza ocena, da togost nekaterih zmanjšuje željo po integraciji drugih. Glavni problem Italije je v tem, da so njeni voditelji mislili, da bodo domače težave odpravili z vstopom v Evropo. ARC/MCH
16.05.13
Trst, 16. maja - V Vidmu se je minuli konec tedna odvijala 9. izvedba prireditve Vicino-Lontano, ki je posvečena »dialogom o svetu, ki se spreminja.« Srečanja, okrogle mize, debate in predstavitve knjig so privabile ob tej priložnosti v središče furlanske prestolnice številne radovedneže in mnoge od tistih, ki so jim refleksija, kritično razmišljanje in analiza sodobnih svetovno družbeno-političnih pojavov tako ali drugače pri srcu. Otvoritvene svečanosti pred cerkvijo S. Francesco se je udeležila tudi predsednica Dežele Debora Serracchiani. Spored festivala, ki se je odvijal na raznih lokacijah, je bil pester in zanimiv in se je sklenil s sobotno podelitvijo nagrade Tiziano Terzani Georgu Sorosu. Izbira tokratnega nagrajenca je še pred začetkom festivala in tik pred nagrajevanjem izzvala kritike in proteste. Organizatorjem so očitali, da podeljujejo nagrado osebi, ki si je ogromno bogastvo pridobila s špekuliranjem na borzi, kar je imelo za posledico trpljenje ljudi. Resnici na ljubo je finančni mogotec tudi filantrop in ustanovitelj Institucije Odprta družba ter Srednje-evropske univerze. Sam pravi, da je delovanje na finančnem trgu zanj bilo le sredstvo za izboljšanje razmer v svetu. ARC/MCH
15.05.13
Trst, 15. maja - V prostorih slovenske vlade so pred dnevi podpisali sporazum o finančnem prestrukturiranju koprske avtomobilske družbe Cimos, ki so ga predstavniki družbe, lastnikov, bank in države uskladili in parafirali na sestanku 26. aprila. V imenu države je sporazum podpisal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Stepišnik. Cimos je tako dobil državno poroštvo za najem likvidnostnega posojila v višini 35 milijonov evrov. Ko bo državno pomoč Cimosu odobrila Evropska komisija, bo likvidnostno posojilo pretvorjeno v kapital. V prihodnjih mesecih naj bi sledila še dokapitalizacija družbe v višini okoli 40 milijonov evrov. Banke pa bodo morale v prihodnje s Cimosom skleniti tudi dogovor o reprogramiranju posojil in znižanju obrestnih mer. Močno zadolžena koprska družba je lani ustvarila dobrih 74 milijonov evrov čiste izgube. Čista izguba skupine Cimos je dosegla skoraj 98 milijonov evrov. Hkrati so lani upadli poslovni prihodki tako matične družbe kot tudi skupine. Minister pravi, da ima Cimos kupce, da dobavlja tujini, da ima nabavo v Sloveniji, interes države pa da je, da tako podjetje obdrži zaposlene, da ohranja delovna mesta, da se usposobi tako, da lahko širi proizvodnjo, izvaža in dodatno zaposluje. Minister ne omenja pa vzrokov, ki so privedli do tolikšne zadolžitve in izgube avtomobilske družbe. ARC/Netzapping/MCH
15.05.13
Trst, 15. maja - Po oceni Banke Slovenije se bo delež slabih posojil v državnih bankah po prenosu slabih terjatev zmanjšal s 24,6 odstotka na 8,8 odstotka: iz državnih bank naj bi se na slabo banko namreč preneslo za 3,34 milijarde evrov slabih terjatev. Predvideno je, da bodo slabe terjatve na slabo banko prenesle NLB, NKBM ter Abanka, ki bodo 3,34 milijarde evrov terjatev prenesle po vrednosti 1,1 milijarde evrov. Banke so na te terjatve že pripravile za 1,5 milijarde evrov slabitev. Poleg tega bo treba banke dokapitalizirati z 900 milijoni evrov, od tega NLB s 367 milijoni evrov in NKBM s 400 milijoni evrov. Bruto slaba posojila treh največjih slovenskih bank se bodo tako zmanjšala s 4,89 milijarde evrov na 1,5 milijarde evrov, bruto slaba posojila v bančnem sistemu pa z 8 milijard evrov na 4,7 milijarde evrov oziroma s 16,7 odstotka na 10,4 odstotka vseh posojil. Vlada načrtuje prenos terjatev na slabo banko v treh paketih, in sicer najprej terjatve do dolžnikov v stečaju, ki pomenijo največji delež neplačnikov, nato terjatve, zavarovane s stanovanji, in nazadnje terjatve do finančnih holdingov in podjetij, ki se prestrukturirajo. Vlada v nacionalnem reformnem programu, ki ga je poslala v Bruselj, obljublja tudi tri institucionalne ukrepe, ki zahtevajo spremembo ustave. Do konca maja nameravajo v ustavo zapisati fiskalno pravilo, pri čemer sporna letnica 2015 ni omenjena. Maja naj bi dokončno zaostrili tudi referendumska pravila. Vlada obljublja še spremembo volilne zakonodaje v smeri "večje enotnosti in stabilnosti vladajočih koalicij". V parlamentarni proceduri so glede tega trenutno trije različni predlogi, ki vključujejo odpravo volilnih okrajev, uvedbo preferenčnega glasu, omejitev kandidiranja pravnomočno obtoženim državljanom in kombiniran sistem volitev. ARC/Netzapping/MCH
15.05.13
Trst, 15. maja - Konec aprila je bilo na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje prijavljenih 121.332 brezposelnih, kar je za 1,1 odstotka ali 1.298 oseb manj kot mesec prej. To je tretje zaporedno znižanje, kar je sicer sezonskega značaja. Glede na lanski april pa je brezposelnih zdaj za 11,2 odstotka več. Na novo se je aprila prijavilo 8.185 brezposelnih, kar je za 6,2 odstotka več kot marca in za 13,8 odstotka več kot lani. Največ se jih je na novo prijavilo zaradi izteka zaposlitve za določen čas (4.108), trajno presežnih delavcev in stečajnikov (1.852) ter iskalcev prve zaposlitve (1.060). Zavod je aprila odjavil iz evidence 9.483 brezposelnih, od tega 6.346 zaradi zaposlitve ali samozaposlitve, kar je za tri odstotke več kot mesec prej in za 16,1 odstotka več kot aprila lani. V letošnjih štirih mesecih so iz evidence črtali 35.810 brezposelnih, od tega 23.509 zaradi zaposlitve ali samozaposlitve. Upokojilo se je 2.397 brezposelnih, 1.667 se jih je odjavilo samih, zaradi kršitev obveznosti so jih črtali 5.315. V letu dni se je število brezposelnih najbolj povečalo na območju Ljubljane (za 19,3 odstotka na 32.349 oseb) in Nove Gorice (za 15 odstotkov na 5.849), najmanj pa na območju Murske Sobote (za 0,9 odstotka na 8.892). ARC/Netzapping/MCH
14.05.13
Trst, 14. maja - Opolnoči so se drobnoprodajne cene naftnih derivatov v Sloveniji zvišale. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je podražil za 0,2 centa na 1,463 evra, 100-oktanski bencin za dva centa na 1,496 evra, dizelsko gorivo pa za 0,9 centa na 1,341 evra na liter. Podražilo se je tudi kurilno olje. Za liter bo treba v naslednjem 14-dnevnem obdobju odšteti 0,968 evra, kar je en cent več kot doslej. ARC/Netzapping/MCH
14.05.13
Trst, 14. maja - Franco Iacop iz vrst Demokratske stranke je predsednik, Igor Gabrovec (SSk) in Paride Cargnelutti (Ljudstvo svoboščin) sta pa podpredsednika novoizvoljenega deželnega sveta Furlanije Julijske krajine, člani katerega so se včeraj zbrali v Trstu na svojem prvem zasedanju. Iacop, ki prihaja iz kraja Reana del Rojale blizu Vidma, je za časa Illyevega odbora vodil resor za mednarodne odnose in krajevne avtonomije. Gabrovec, ki je tokrat bil vnovično izvoljen v deželno skupščino na listi Slovenske skupnosti, je drugi Slovenec, kateremu je v 50-letni zgodovini FJK uspelo se prebiti na to visoko institucionalno mesto: pred njim je isto funkcijo leta 1993 zasedal Levi demokrat Miloš Budin. Gabrovec prihaja iz devinsko-nabrežinske občine in ima za sabo kar nekaj izkušenj v upravno-političnih telesih in v organiziranih strukturah slovenske manjšine. Tokrat je prvič, ko v nekem demokratično izvoljenem telesu sedi v koalicijskih vrstah. Dnevni red včerajšnjega srečanja je predvideval tudi zaprisego deželnih svetnikov. »Zvestobo republiki in deželi ter opravljanje svojih dolžnosti za neločljivo dobrobit obeh« so nekateri izrekli, kot predvideva zakon, tudi v t.i. manjšinskih jezikih. Ob italijanščini sta v slovenščini zaprisegla Gabrovec in Stefano Ukmar (Demokratska stranka). Giuseppe Sibau, ki prihaja iz Beneške Slovenije, je po italijanski zaprisegi prosil, ali lahko to stori tudi v nediškem narečju (»po našin«), vendar mu vodstvo skupščine to ni dovolilo, saj pravilnik predvideva zaprisego le v 3 t.i. manjšinskih jezikih. Za furlanski jezik, v katerem so na začetku prejšnje mandatne dobe zaprisegli v osmih, se je tokrat odločilo 5 svetnikov: Enio Agnola, Vittorino Boem, Cristiano Shaurli (vsi DS), Alessandro Colautti (LS) in Claudio Violino (Severna liga). V nemščini ni tokrat nihče zaprisegel. Včerajšnjo umestitveno sejo deželnega sveta je vse do izvolitve predsednika vodil najstarejši svetnik, psihiater Franco Rotelli. Medtem ko je v prejšnji mandatni dobi v deželnem svetu sedelo 60 svetnikov, jih tokrat, po izvedbi reforme, 49. V klopeh XI. zakonodajne dobe sedi 33 novincev. Prvi seji je sledilo precej občinstva, novinarjev, fotografov, nekdanjih deželnih svetnikov in drugih radovednežev. Vsaka deželna svetnica je prejela v dar šopek vrtnic rožnate barve. V glavnem so svetniki ob tej svečani priložnosti nosili temno modre, sive in črne obleke. Številni si niso nadeli kravat. Izjemo so predstavljale nekatere predstavnice nežnega spola, s predsednico Deboro Serracchiani na čelu, ki je nosila rdeče čeveljčke in rdeč pas. ARC/MCH
13.05.13
Trst, 13. maja - Kot zadnja je na srečanju manjšin, ki je v petek popoldne potekalo v Beneški palači v Naborjetu, spregovorila nekdanja ravnateljica deželne Službe za deželne in manjšinske jezike, Adriana Janežič, ki zelo dobro pozna pravne in druge aspekte s področja varstva jezikovnih manjšin in se že vrsto let ukvarja z raziskovanjem stopnje in učinkov udejanjanja zaščitnih norm, ki so bile sprejete za Slovence, Furlane in Nemce, ki živijo v FJK. Pri orisu zgodovinskega juridičnega okvira je izvedenka poudarila, kako so pravniki v FJK tudi po sprejetju deželnega statuta leta 1963 vselej pravili, da mora za zaščito jezikovnih manjšin v FJK poskrbeti država (3. in 6. čl. ital. Ustave) in ne dežela. Tudi zaradi tega deželni zakoni za podporo manjšinskih dejavnosti niso omenjali »jezikovnih« skupnostih (št. 46/91 je govoril o kulturnih in umetniških pobudah) in šele zakon št. 15/96, ki je bil izglasovan, ko je deželo vodil Cecotti, prvič omenja posege za manjšinske jezike. Nemcem v FJK se prvič dodelijo sredstva z deželnim finančnim zakonom leta 1999. Če je Illy leta 2003 ustanovil Službo za nacionalne istovetnosti, je Tondo manjšinske jezike združil z izseljenci in jih postavil na drugo mesto. Negativno je Janežičeva ocenila drastično nižanje državnih sredstev iz zakona št. 482/99 v korist 12 manjšin: 2003 - 8 mio. €, 2009 - 2 mio. €: manjšine tudi ne morejo načrtovati svojega delovanja, ker skromni prispevki prihajajo z zamudo. Strokovnjakinja je tudi kritično ocenila neizvajanje decentralizacije države (prenos kompetenc deželam) in menila, da Dežela FJK nima dovolj zaposlenega osebja z znanjem slovenskega jezika, ki bi ga redno uporabljala. V nadaljevanju je predstavila rezultate raziskave, v kateri je bilo pred 5 leti intervjuvanih 3 tisoč oseb iz FJK in cilj katere je bilo preverjanje poznavanja deželne raznolike jezikovne stvarnosti. Na osnovi izsledkov le-te se pride do zaključka, da dejansko pripadniki jezikovnih skupnosti precej manj v svoji družini (mešani zakoni) govorijo t.i. manjšinski jezik. Redko tudi pripadniki manjšin uporabljajo svoj materin jezik v odnosu do krajevne uprave. Janežičeva je opozorila, da je napočil čas za izvedbo druge analize. Na njeno kritiko, da Dežela ne daje dovolj pozornosti manjšinskim problematikam in osebju, je odgovorna za nemško govoreče skupnosti na Deželi Tallonejeva odgovorila, da je njena služba ravnokar zaprosila za sprejetje v službo 5 uslužbencev, ki naj bi se direktno ukvarjali s to problematiko ter izpostavila dragoceno delo, ki ga opravlja osebje te službe tako v Trstu kot v Vidmu. V kratkem bodo po vsej verjetnosti znane spremembe in novosti, ki jih na tem področju namerava uresničiti nova deželna vlada. ARC/MCH (konec)
11.05.13
Naborjet, 11. maja - Anna Wedam je na manjšinskem posvetu, ki je v petek potekal v Beneški palači v Naborjetu, predstavila slovensko stvarnost Kanalske doline z zgodovinskega in današnjega zornega kota. V dolini se govori ziljsko narečje, v katerem je vpliv nemščine velik. Slovenci so na območje Kanalske doline prišli na začetku 7. st. in predstavljali večino prebivalstva vse dokler ni v trgovskih centrih začela prevladovati nemščina, saj je z upravno-političnega vidika dolina bila del Koroške. Po letu 1918 sta s prihodom italijanskih oblasti v dolino začeli prevladovati italijanščina in furlanščina. Slovensko narečje danes govori le še nekaj stotin, večinoma starejših ljudi, predvsem v Ukvah, Žabnicah in le delno še v Ovčji vesi. Tej negativni situaciji so se nekateri mladi pred nedavnim uprli in se aktivno angažirali za ohranitev in razvoj svoje narodne skupnosti. Wedamjeva razlaga, da sta za izginjanje slovenščine v dolini kriva sekularizacija družbe (zaradi katere se s težavo ohranjajo pri življenju pridige, versko petje, navade, svečanosti, obredi in običaji v slovenskem jeziku, ki so v preteklosti skandirali življenjski ritem skupnosti) in italijanski šolski sistem, ki je slovenščino izpodrinil na rob družbenega dogajanja. Lepilo skupnosti predstavlja slovenski jezik: če ta izgine, izumre tudi skupnost, je poudarila kanalska Slovenka: edino rešitev za njeno preživetje predstavlja ustanovitev večjezičnega šolskega pola v dolini. Rudi Bartaloth je podal celovito sliko prisotnosti pouka slovenskega jezika v šolah od leta 1997, ko se je začelo govoriti o ustanovitvi večjezične šole, do danes. Slovenščina je odtlej prisotna skoraj v vseh šolah doline. Od 2003. otrokom zapišejo v spričevalo tudi končni red iz znanja slovenščine. Če so do pred dvema letoma otroci (prib. 400) v dolini le eno uro tedensko spoznavali slovenščino, danes imajo za to na voljo dve uri. SKS Planika prireja popoldanske tečaje jezika, v dolini deluje Glasbena matica, tečaje jezika za svoje uslužbence sta priredila Promotour in Občina Trbiž. Največji problem za organizacijo dodatnih tečajev predstavlja pomanjkanje finančnih sredstev, ki jih društva nimajo. Bartaloth je izpostavil, da je bilo poučevanje slovenščine v Kanalsko dolino uvedeno 50 let prepozno: krivdo za nastalo škodo naj si prevzamejo politiki. Glede ustanavljanja večjezičnega šolskega pola pa meni, da gre za »pravo zgodbo izgubljenih priložnosti:« leta 1994-95 ni prodrla ustanovitev slovensko-italijanske šole v dolini, ker so krajani bili in so za večjezično pobudo; leta 2005 je prišlo do prvega poizkusa na deželno-pokrajinski ravni za ustanovitev, a ni bilo nič iz tega; pred dvema letoma se drugi poizkus prav tako ni obnesel. V Kanalski dolini niso vrgli puške v koruzo in si obetajo, da bo nova deželna vlada podprla njihovo zahtevo. ARC/MCH (se nadaljuje)
11.05.13
Naborjet, 11. maja - Na petkovem srečanju v Beneški palači v Naborjetu, v kateri se s simbolnega vidika istoveti nemško govoreča skupnost iz Kanalske doline, so razpravljavci izpostavili, da je treba preseči avtoreferenčni značaj jezikovnih skupnosti in se lotiti dela za dosežek večje razpoznavnosti identitete doline v odnosu do večinskega naroda in sosednih držav. Šole na Trbižu in okolici sicer že sodelujejo s šolami iz Slovenije in Avstrije. O didaktičnih praksah v furlanščini in nemščini, ki v trbiškem inštitutu Bachmann poteka od leta 1998, sta na posvetu spregovorili učiteljici Serena Martini in Annamaria Tributsch. Otroci spoznavajo od vrtca do višje šole »krajevne« jezike. Hkrati, preko mnogih projektov (Interreg, Comenius, Esco, 3 Roke-Hände-Mani) pridejo enkrat mesečno v stik z učitelji in sovrstniki iz Kranjske gore, Rateč in avstrijske Koroške, s katerimi se učijo, igrajo in pojejo. Šolski zavod sodeluje tudi z domačima slovenskim in nemškim kulturnim društvom. Razvoj poučevanja je od 90ih let dalje šel iz spoznavanja multikulturne stvarnosti, preko interkulturnega znanja v smer večjezičnosti. Zanimivo je, da malodane vse družine izberejo za svoje otroke poučevanje vseh štiri v dolini razširjenih jezikov. Učiteljem stojita pri delu ob strani Univerzi v Ljubljani in Celovcu; njihovo izpopolnjevanje poteka tudi na videmskem vseučilišču. ARC/MCH (se nadaljuje)
11.05.13
Naborjet, 11. maja - Ustanovitev večjezičnega šolskega pola v Kanalski dolini je ključnega pomena za ohranitev večetničnega značaja območja, ki ga je polpreteklo dogajanje že krepko načelo, in dejanski turistični razvoj, na katerega stavijo ob tromeji po gospodarskem nazadovanju iz minulih let. To zahtevo so jasno postavili udeleženci simpozija »Incontro di comunita'. Leggi di tutela e politiche linguistiche,« ki se je v petek popoldne odvijal v Beneški palači v Naborjetu. Posvet - ki je nudil priložnost za strokovno izmenjavo mnenj, načrtovanje večjega sodelovanja med jezikovnimi skupnostmi, pregled učinkovitosti zaščitnih norm in predstavitev samega delovanja - so pod pokroviteljstvom Gorske skupnosti za Guminsko, Železno in Kanalsko dolino organizirali Furlansko filološko društvo, Slori in društva Kanaltaler Kulturverein, »Don Mario Cernet« ter SKS Planika. Župan Naborjeta-Ovčje vesi, Alessandro Oman, je v pozdravnem nagovoru izpostavil, da danes ni več v dolini kontrapozicij med Slovenci, Nemci in Furlani ter podčrtal, da si družine želijo, da bi bili otroci v šoli deležni popolne večjezične izobrazbe. Danes imajo namreč možnost spoznavati t.i. manjšinske jezike, ki so jih tekoče govorili njihovi predniki, le par ur tedensko. V imenu deželne uprave, točneje Službe za izseljence na tujem in manjšinske jezike, je spregovorila Monica Tallone (pozdravila je tudi v imenu odbornika za kulturo, Giannija Torrentija, in ravnatelja službe, Giuseppeja Napolija) in opozorila, da Dežela, četudi je sredstev malo, podpira razvoj večjezičnosti in vse tovrstne projekte, ki nastajajo na ozemlju. Potem ko so lani prišli na vrsto Slovenci in Furlani, bo letos deželna uprava ravno v Kanalski dolini priredila deželno konferenco o nemško govorečih skupnosti, ki v FJK živijo tudi v Tischlbongu (Timau) in Zahre-ju (Saurisu). Federico Vicario (Furl.Filol. društvo), ki gleda z optimizmom in upanjem na začetek nove deželne zakonodajne dobe, je spomnil, da bo Odbor 482, ki je pred volitvami pisal vsem 4 predsedniškim deželnim kandidatom, sedaj zahteval spoštovanje obljub. Milan Bufon (Slori) je prisotne spomnil, da sta na stari celini le dve območji, to je v FJK in Sloveniji, kjer germansko, slovansko in romansko avtohtono prebivalstvo živi eno ob drugem. To stičišče kultur predstavlja priložnost za prihodnost, še predvsem, ker so manjšine danes, z razliko od preteklosti, povezovalni člen za vzpostavitev »globinske« evropske integracije. Za izboljšanje razmer je potrebno več sodelovanja med skupnostmi in njihova bolj dejavna vloga. Alfredo Sandrini (Kanaltaler K.) se je zaustavil pri večjezični enkratnosti Kanalske doline ter opozoril na dejstvo, da kdor obvlada slovenščino ali nemščino, najde zaposlitev tudi v sosednji Avstriji in se zvečer lahko vrača domov. Nepoznavalci jezikov so se pa trajno izselili v Furlanijo in asimilirali. Rudi Bartaloth (Planika) upa, da bo po zbližanju z Nemci sedaj nastopil čas bolj tesnih stikov tudi s Furlani, ki jih je v dolini veliko, a so slabo organizirani: prav pri tem jim bosta ostali skupnosti pomagali. ARC/MCH (se nadaljuje)
09.05.13
Trst, 9. maja - Didaktične prakse in druge izkušnje s področja poučevanja slovenščine, furlanščine in nemščine v šolah Kanalske doline, predstavitev manjšinskih stvarnosti ter ocena udejanjenja zakona št. 482/1999 kot izhaja iz raziskave o jezikovnih skupnostih Furlanije Julijske krajine, ki je bila pred nedavnim opravljena. O teh in drugih vprašanjih bo tekla beseda na posvetu z naslovom »Incontro di comunita'. Leggi di tutela e politiche linguistiche,« (Srečanje skupnosti. Zaščitni zakoni in jezikovne politike; prev. av), ki se bo jutri popoldne, s pričetkom ob 17.30, odvijal v Naborjetu blizu Trbiža. Kot znano so v naši deželi Furlani, Slovenci in Nemci pravno priznani in zaščiteni tako z državnima (482/1999 in 38/2001) kot z deželnimi zakoni (15/1996, 26/2007, 29/2007 in 20/2009). Simpozij, na katerem bodo sodelovali strokovnjaki in predstavniki društev, bo potekal v Beneški palači, ki se nahaja v središču vasi, katero je, tako kot druge vasi v tej nekdaj koroški dolini leta 2003 prizadela poplava. Organizatorji srečanja, ki se bo vršilo pod pokroviteljstvom Gorske skupnosti za Guminsko, Železno in Kanalsko dolino, so Furlansko filološko društvo, Slovenski raziskovalni inštitut, združenji »Don Mario Cernet« in Kanaltaler Kulturverein ter Slovensko kulturno središče Planika. Problematike zaščitnih norm in razvoja jezikovnih politik bodo vzeli v pretres razni izvedenci. Dobrodošlico bodo udeležencem srečanja izrekli župan Naborjeta-Ovčje vesi Alessandro Oman, odgovorna za nemško govoreče skupnosti v FJK pri deželni Službi za manjšinske jezike in izseljence na tujem Monica Tallone, v imenu Furlanskega filološkega društva Federico Vicario, Slori-ja Milan Bufon, društva Kanaltaler Kulturverein Alfredo Sandrini, združenja »Don Mario Cernet« Anna Wedman in Slovenskega kulturnega središča Planika Nataša Gliha Komac. O poučevanju furlanskega oz. nemškega jezika v šolah bosta spregovorili Serena Martini in Annamaria Tributsch. Stvarnost slovenskega prebivalstva bosta predstavila Anna Wedman in Rudi Bartaloth. O učinkih izvajanja zakona št. 482 v naši deželi bo poročala Adriana Janežič. Srečanje se bo sklenilo z razpravo. ARC/MCH
08.05.13
Trst, 8. maja - Ne le nižanje plač, pregled sistema odpravnin ob koncu mandata, ukinitev preživnin in manjša povračila stroškov, ki so jih doslej uživali deželni odborniki in svetniki. Nova guvernerka Dežele Furlanije Julijske krajine, Debora Serracchiani, se je odločila tudi za zmanjšanje sredstev, ki jih je deželna vlada doslej dodeljevala za uporabo službenih vozil. Novi razpis za oddajo Deželi v najem »modrih avtomobilov,« ki naj bi ga uradi objavili v roku dveh tednov, bo namreč predvideval nudenje te storitve le za 8 in ne kot doslej za 13 avtomobilov. Deželni odbor razpolaga danes z vozili z veliko kubaturo (2.800 ccm) nemške znamke Bmw 525, ki so ob poteku sej v Trstu parkirana pred sedežem deželnega sveta na Oberdankovem trgu oz. pred deželno palačo na Velikem trgu. Ob pogledu nanje, zaradi proste asociacije z visokimi stroški italijanske politike, je zadnje čase marsikdo od mimoidočih upravičeno zagodrnjal. Serracchianijeva, ki je zagotovila, da bo glede rezov stroškov politike »šla zadevi do dna,« je skupaj s svojim odborom odločila, da vozila, katerih se bodo po novem posluževali, ne bodo presegala kubature 1.600 ccm. Guvernerka je na svoji prvi konferenci tudi izpostavila, da bi želela uporabljati avtomobile italijanske proizvodnje, kar, pravijo v uradih, bo odvisno od tega, kdo si bo zagotovil zmago na evropskem natečaju. Leasing pogodbe za dosedanje Bmw-ejce vsekakor zapadejo junija. Serracchianijeva je v svojih prvih nastopih pustila razkošno vozilo bavarske proizvodnje, ki je bilo doslej namenjeno predsedniku regije, parkirano v garaži in se odločila za uporabo nekoliko starejšega Alfa Romeo 159 rdeče barve. Odločitev o zmanjšanju števila bo vsekakor šlo skozi preizkusno fazo: 8 avtomobilov bo namreč moralo s funkcionalnega vidika zagotoviti premike 9 odbornikov, kolikor jih šteje novi odbor. Doslej je Dežela za uporabo 13 vozil mesečno porabila 20.800 evrov. Z najemom vozil manjše kubature bo predvidoma prihranila 30 odstotkov. ARC/MCH
07.05.13
Trst, 7. maja - Deželna predsednica Debora Serracchiani je na predstavitveni konferenci deželne vlade spregovorila tudi o mednarodnem sodelovanju in povezavah Furlanije Julijske krajine z drugimi italijanskimi deželami. Po izbranem geslu med potekom volilne kampanje (Postanimo spet posebni), ki je nakazovalo poudarjanje posebnosti in avtonomije naše Dežele in ne iskanje tesnejšega sodelovanja z drugimi italijanskimi deželami, ki ga je z ustanovitvijo makroregije italijanskega severa (od Piemonta do Furlanije Julijske krajine) dejansko začela uresničevati prejšnja desno-sredinska deželna vlada, je to svojo vizijo Serracchianijeva sedaj tudi potrdila. Ob nasprotovanju izključnega povezovanja regij znotraj italijanskih meja, je 43-letna predsednica naklonjena evroregiji, ki so jo osnovale FJK, Veneto in Koroška. Italijanska vlada je lani odobrila statut in konvencijo tega Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), ki bo razpolagalo s sredstvi, ki jih bo čezmejnemu in mednarodnemu sodelovanju dodelila Evropska unija. Kmalu po zaključku volitev je koroški deželni glavar Peter Kaiser čestital novi predsednici FJK in jo povabil na delovno srečanje. Serracchianijeva je obrazložila, da gleda »z zanimanjem« na Slovenijo. Prav tako računa, da se bo sodelovanje v sklopu evroregije okrepilo po vstopu vanjo hrvaške Istre in Primorsko-Goranske županije. ARC/MCH
07.05.13
Trst, 7. maja - »Izbire za sestavo nove deželne vlade temeljijo na upoštevanju sposobnosti, teritorialne pripadnosti in enakopravne zastopanosti spolov.« Tako je na predstavitveni tiskovni konferenci menila novoizvoljena predsednica Dežele Furlanije Julijske krajine, Debora Serracchiani, ki bo v tej mandatni dobi na čelu odbora, v katerem bodo sedele še štiri ženske in prav toliko moških. Na srečanju je izpostavila, da bodo odborniki sprejemali odločitve kolegialno. Požrtvovalno se bodo morali posvetili tako rednemu delovanju kot tudi sprotnemu reševanju izrednih razmer, ki so v času gospodarske krize malodane na dnevnem redu. Kot napovedano, je deželni odbor na svoji včerajšnji umestitveni seji pripravil temelje za zakonski predlog o znižanju stroškov politike. Predvideno je zmanjšanje sredstev, ki so namenjena svetniškim skupinam v deželnem svetu; odprava preživnine; pregled sistema odpravnine ob zaključku mandata, ki omogoča svetnikom ponovno vključitev v delovno okolje; nižanje plač odbornikov in deželnih svetnikov, za določitev katerih bodo kot osnovo vzeli v poštev plače, ki jih dobivajo župani Trsta, Gorice, Pordenona in Vidma. Serracchianijeva namerava tudi ukiniti predsedniški rezervni sklad, v katerem je 35 milijonov evrov. Novega predsednika deželnega sveta bo povabila naj stori isto s skladom, ki ga on upravlja. V sozvočju z začrtanim trendom je napovedano znižanje stroškov za celotno deželno strukturo. ARC/MCH
07.05.13
Trst, 7. maja - Povprečna zamuda pri plačanih računih v Sloveniji se je marca podaljšala tako na mesečni kot letni ravni. Bonitetna hiša iz svoje baze več kot 24 milijonov plačil ugotavlja, da je povprečna zamuda marca znašala 23 dni, kar je dva dni več kot februarja in sedem dni več kot marca lani. Kot so sporočili, je delež zamujenih računov v marcu ostal na februarski ravni 39 odstotkov, potem ko je še pred letom dni znašal 64 odstotkov. Po podatkih Agencije RS za javnopravne evidence in storitve je v marcu za več kot pet dni zamujalo s poravnavo računov 7430 pravnih oseb in 9521 samostojnih podjetnikov. Obe številki sta od lanskega oktobra upadali, februarja letos pa spet začeli naraščati. ARC/Netzapping/MCH
06.05.13
Trst, 6. maja - Na predvečer prvega maja se je v Križu pri Trstu odvijala slovesnost, častni gost katere je bil nekdanji predsednik RS, dr. Danilo Türk. Na prireditvi, ki je potekala v kulturnem domu Alberta Sirka, so sodelovali otroci vaške šole in domači moški pevski zbor. Prvi del srečanja se je vršil v znamenju predstavitve knjige z naslovom »Šolo, ne šivanko!,« ki sta jo napisali koroški avtorici Vida Obit in Helena Verdel. V pogovoru, ki ga je vodila Poljanka Dolhar, je tekla beseda o delu, ki govori o Mileni Gröblacher, katera se je med drugo svetovno vojno na Koroškem pridružila partizanom in bila vsa povojna leta aktivna v Zvezi slovenskih žena: najbolj pri srcu ji je bila enakopravnost med spoloma na izobraževalnem področju, mir in prijateljstvo med narodi. Živela je na podeželju in bila velika borka za dvojezične vrtce: z vztrajnostjo je dosegla, da so slovenske organizacije stopile skupaj in dosegle cilj. Pogovor se je dotaknil tudi današnjega stanja na Koroškem: zadnjih 20 let se razmere izboljšujejo, ni več strahu pred komunizmom, nekateri še vedno ne radi vidijo dvojezičnih tabel, jezikovna kompetenca pada, dvojezično ozemlje se oži. Türk je v svojem govoru izpostavil pomen gojenja kulture, slovenske besede, svobode, socialne pravičnosti in domoljubja. Osvobodilna fronta je slovenskemu narodu zagotovila preživetje, zmago in častno mesto med evropskimi narodi. Pred tremi leti so predsedniki Italije, Slovenije in Hrvaške v Trstu izrazili skupno voljo po prijateljskem sožitju: najprej so takrat položili venec v nekdanji Narodni dom. Vse kar je nastalo dobrega v svetu po 2. svetovni vojni izhaja iz temeljev zmage zaveznikov. Finančni kapital je danes močnejši kot kdajkoli prej v novejši zgodovini: države niso od začetka krize uspele storiti ničesar, kar bi obrzdalo njegovo moč in jo podredilo prizadevanju za skupno dobro. Za mnoge mlade ljudi je delo nedosegljiv cilj in vrednota, po kateri lahko le hrepenijo. Danes se bolje kot kdajkoli prej razume, kako tesno so povezani delo, znanje, ustvarjalnost in podjetnost. Nastaja nevaren občutek politične nemoči in brezupa, grozita družbeni in moralni razkroj. Skrajni čas je, da se EU ozavesti in sporazume o praktičnih ukrepih, ki bodo zagotovili razvoj, vzpostavili bolje nadzorovan sistem finančnih institucij, bolj enakopraven notranji trg in bolj legitimno delovanje njenih političnih institucij. Rešitve moramo iskati skupaj izhajajoč iz vrednot, ki so se potrdile v naši skupni, četudi travmatični zgodovini: spremembe na bolje potrebujemo takoj. ARC/MCH
03.05.13
Trst, 3. maja - Od včeraj je mogoče plačevati z novimi bankovci za pet evrov iz serije Evropa, ki bodo čez čas izpodrinili stare petake. V vseh državah z evrom jih namreč od danes dajejo v obtok prek običajnih kanalov (bančnih okenc in bankomatov). Novi bankovec za pet evrov iz serije Evropa odseva napredek, ki ga je tehnologija bankovcev dosegla od uvedbe prve serije pred več kot desetimi leti, saj vključuje nekatere nove in izboljšane zaščitne elemente. V vodnem znaku in na hologramu je portret Evrope, ki je oseba iz grške mitologije, po kateri je nova serija bankovcev dobila ime. Izstopajoča "smaragdno zelena številka" spreminja barvo iz smaragdno zelene v temno modro, na njej pa se pojavi tudi svetlobni val, ki potuje navzgor in navzdol. Vrsta kratkih reliefnih črtic ob levem in desnem robu bankovca zlasti slabovidnim ljudem olajša prepoznavanje bankovca. Vsi ti zaščitni elementi so na sprednji strani novega bankovca in jih je mogoče brez težav preveriti z metodo "otip-pogled-nagib". Te elemente bodo predvidoma uporabili tudi pri izdaji drugih bankovcev iz serije Evropa. Enako kot v prvi seriji bodo tudi na vseh bankovcih serije Evropa (od 5 do 500 evrov) upodobljeni arhitekturni slogi sedmih obdobij evropske kulturne zgodovine (pri petaku je to antika), vendar ne z dejansko obstoječimi spomeniki ali mostovi. Nekaj zanimivosti o petaku: njegova življenjska doba (do umika iz obtoka zaradi obrabe) je v povprečju enako dolga kot življenje pikapolonice - 13 mesecev; v obtoku jih je kar 900 ton, kolikor torej tehtata dve polni Airbusovi letali A 380; vsi bankovci za pet evrov, narejeni leta 2012 in postavljeni v vrsto eden za drugim, bi skoraj lahko pokrili razdaljo od Zemlje do Lune. Bankovci za pet evrov iz prve serije se bodo še naprej uporabljali vzporedno z novimi bankovci, vendar jih bodo centralne banke postopno umikale iz obtoka. Datum, ko bodo prenehali veljati kot zakonito plačilno sredstvo, bo objavljen dovolj zgodaj. A tudi po tem datumu bodo ohranili svojo vrednost, saj jih bo mogoče zamenjati v nacionalnih centralnih bankah evroobmočja. ARC/Netzapping/MCH
03.05.13
Trst, 3. maja - Pred nedavnim je novoizvoljena predsednica Dežele Furlanije Julijske krajine predstavila v Trstu novinarjem novi deželni odbor. 26. vlado najbolj severovzhodne dežele italijanske države bodo sestavljali: podpredsednik Sergio Bolzonello, ki bo skrbel tudi za proizvodne dejavnosti in kmetijstvo; odbornik za bilanco, finance, premoženje, programiranje, raziskovanje in evropske politike, Francesco Peroni; odbornik za javno upravo, krajevne avtonomije in civilno zaščito, Paolo Panontin; odbornica za zdravstvo, socio-zdravstveno integracijo, socialne politike in družino, Maria Sandra Telesca; odbornik za kulturo, šport in zadružništvo, Gianni Torrenti; odbornica za delo, enake možnosti, izobraževanje, šolstvo in mladinske politike, Loredana Panariti; odbornica za okolje, energijo in gozdne vire, Sara Vito; in odbornica za teritorialno načrtovanje, javna dela in univerzo, Maria Grazia Santoro. Predsednica bo poleg mednarodnih odnosov zase obdržala pooblastila tudi na področju infrastruktur, mobilnosti, prevozov in politik za gorata območja. ARC/MCH
02.05.13
Trst, 2. maja - Predsednica Dežele Debora Serracchiani je za ponedeljek, 13. maja, ob 11. uri, sklicala prvo zasedanje 11. mandatne dobe novoizvoljenega deželnega sveta. Po sestavi začasnega predsedniškega urada predvideva dnevni red seje zaprisego deželnih poslancev, ki, po uporabi italijanskega jezika imajo pravico zapriseči tudi v jezikih na deželnem ozemlju priznanih jezikovnih skupnosti, to je v slovenščini, furlanščini in nemščini. V deželni zbor sta bila izvoljena Slovenca Igor Gabrovec (SSk) in Stefano Ukmar (Ds). Zanimivo bo prisluhniti kateri deželni poslanci iz Furlanije bodo zaprisegli tudi v »marilenghe« ter ali bo sploh kdo od njih zaprisegel v nemščini, ki jo v raznih inačicah v FJK ljudje govorijo v Kanalski dolini, Saurisu (Zahre) in Timau (Tischlbongu). Obstaja seveda možnost, da poslanci, ki prihajajo iz naselitvenega območja slovenske manjšine (32 občin vzdolž državne meje), četudi niso oz. se nimajo za pripadnike le-te, opravijo zaprisego tudi v našem jeziku. Zaprisega govori o zvestobi republiki in delu zgolj za »neločljivi blagor« države in dežele. Sledila bo izvolitev predsednika deželnega sveta, dveh podpredsednikov in štirih tajnikov. ARC/MCH
02.05.13
Trst, 2. maja - Državni zbor RS je na izredni seji, ki je potekala 26. aprila, dal soglasje k prodaji 25,23-odstotnega deleža v tovarni obutve Peko hrvaškemu kupcu Osimpex. Tržiška tovarna se je namreč znašla v zelo slabem finančnem položaju. V stanje tik pred stečajem je po mnenju Hrvatov Peko prišel »zaradi kapitalske podhranjenosti, neprimernega korporativnega upravljanja in predvsem zaradi nerazumnega podaljševanja procesa prodaje.« Lastniki Peka so RS, DSU, SKB Banka in Gorenjska banka. Dokapitalizacija s strani države na začetku leta 2012 je bila izvedena v manjšem obsegu (6 mio. €) od prvotno načrtovanega (12 mio. € in 3 mio. € s strani zasebnega vlagatelja). Zaradi tega se načrt prestrukturiranja, ki ga je pripravila uprava družbe, ni izvedel v načrtovanem obsegu. Hrvaški kupec meni, da je Peko odlična proizvodna in prodajna znamka. Poslanci so v parlamentu zavzeli sledeče stališče: 42 jih je glasovalo za prodajo, dva sta bila proti, preostali pa niso glasovali. Poslanske skupine so pred tem opozorile, da je prodaja deleža v tovarni tvegana, da pa je alternativa stečaj družbe. Kupnina za 100-odstotni delež v obutvenem podjetju bi znašala dva milijona evrov. Osimpex se je zavezal, da bo do leta 2017 ohranil vsaj 280 od 380 delovnih mest v družbah Peko in v tovarni podplatov PGP Inde. Za dokapitalizacijo naj bi ob prenosu lastništva zagotovil dva milijona, do leta 2017 pa skupno šest milijonov evrov. Hrvatje so se tudi zavezali k investicijam za tehnološke posodobitve, za razvoj izdelkov, modernizacijo prodajne mreže in krepitev blagovne znamke v višini dva milijona evrov ter k zagotovitvi dolžniškega financiranja za nabavo materiala in gotovih izdelkov za takojšno uveljavitev na prodajne police v višini dva milijona evrov. ARC/Netzapping/MCH
30.04.13
Trst, 30. aprila - »Avstrija želi v naslednjem mesecu doseči sporazum z Evropsko unijo, ki bi ohranil bančno tajnost avstrijskih državljanov, pripravljena pa je na izmenjavo podatkov o bančnih računih tujih imetnikov,« je danes izjavil za ÖRF avstrijski kancler Werner Faymann. Do vrha EU 22. maja, na katerem bodo govorili o načinih preprečevanja davčnih utaj, "želimo doseči rezultat glede izmenjave podatkov, ki je v interesu boja proti davčnim utajam," je dejal kancler. Avstrija si prizadeva, da bi mednarodni boj proti davčnim utajam deloval in ne želi dajati vtisa, da je zaščitnica davčnih sleparjev. Faymann je še opozoril, da je Avstrija pripravljena na pogovore, če bodo izpolnjeni določeni pogoji, med katerimi je omenil ohranitev bančne tajnosti avstrijskih državljanov ter davčnih sporazumov s Švico in Liechtensteinom, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. ARC/Netzapping/MCH
30.04.13
Trst, 30. aprila - Novoizvoljena predsednica Dežele Furlanije Julijske krajine, Debora Serracchiani, je z zadovoljstvom sprejela sporočilo o prekinitvi postopka za avtorizacijo plinskega terminala pri Žavljah, ki ga je italijansko ministrstvo za gospodarski razvoj poslalo tržaški občini. Ob tej priložnosti je spomnila, da je večkrat javno utemeljevala svoje nasprotovanje gradnji kopenskega uplinjevalnika, ki bi dejansko Tržaški zaliv spremenil v energetski hub. Končno so ti argumenti prišli tudi do centrov odločanja v Rimu, pravi Serracchianijeva, ki je hkrati poudarila, da si bo deželna uprava pod njenim vodstvom prizadevala za razvoj tržaških pristaniških dejavnosti v okviru severnojadranskega pristaniškega sistema. ARC/MCH
29.04.13
Trst, 29. aprila - Največji slovenski kabelski operater Telemach je po novem del regionalne skupine United Group, kjer mu družbo med drugim dela vodilna satelitska platforma v regiji Total TV. Gre za še enega od korakov, ki so jih naredili v zadnjih mesecih v Telemachu za dvig vrednosti družbe. Predstavniki lastništva za zdaj zavračajo domnevo, da gre za predpripravo na prodajo Telemacha, do katere naj bi prišlo že naslednje leto. Proti prodaji govorijo predvsem makroekonomski dejavniki, ki bodo vztrajali še nekaj let. "Slej ko prej bomo Telemach prodali. V tem trenutku pa ni v postopku prodaje," je v imenu investicijskega sklada Mid Europa Partners, večinskega lastnika skupine, zaključil Robert Knorr. Toda dogajanje v zadnjem letu dni je več kot zgovorno. Telemach je že praktično končal konsolidacijo domačega trga kabelskih operaterjev in si trenutno za vsako ceno prizadeva kupiti Elektro Turnšek. Zanj je po zadnjih podatkih ponujal več kot 25 milijonov evrov oziroma visokih 1000 evrov na posameznega naročnika, s čimer bi po eni strani Telekomu Slovenije preprečil popolno obvladovanje Celja. Po drugi strani bi s prisotnostjo v knežjem mestu dodatno povečal svojo vrednost. Pred manj kot letom dni se je Telemach povezal tudi s Tušmobilom in vstopil tudi v mobilno telefonijo. ARC/Netzapping/MCH
29.04.13
Trst, 29. aprila - Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo in okolje (IRSKO) je pred dnevi odredil umik nepravilno označenega vina iz prometa: na podlagi prejete prijave v Mercatorjevem Hipermarketu na Rudniku v Ljubljani je vinarska inšpekcija IRSKO opravila kontrolo prometa z vinom, označenim kot teran, ki ni bilo pridelano v Sloveniji. Teran je v EU zaščiteno ime za vino z zaščiteno označbo porekla, ki je pridelano na Krasu iz sorte refošk. Zaščitena geografska označba (ZGO) in zaščitena označba porekla (ZOP) za vina se mora spoštovati znotraj EU in v vseh tretjih državah, ki imajo sklenjen sporazum o priznavanju označb z EU. Inšpekcija je ob pregledu našla dve vrsti vina teran s hrvaškim poreklom, in sicer obe iz Zahodne Istre, istega uvoznika. Pri obeh vinih je bila ugotovljena nepravilna uporaba izraza teran. Teran se namreč prideluje le na območju podokoliša Kraške planote, znotraj vinorodnega okoliša Kras, je rdeče, suho, mirno vino z zmerno vsebnostjo alkohola in vonjem ter okusom po gozdnih sadežih. Zakon o vinu, na podlagi katerega so inšpektorji zahtevali umik hrvaškega terana (neustrezno označenega vina), ne predpisuje kazenskih določb ne za trgovca in ne za uvoznika oziroma distributerja. Prepoved prodaje terana iz hrvaške Istre v Sloveniji je presenetila hrvaške vinarje. Njihovi enologi pojasnjujejo, da je kraški teran zaščiten kot tradicionalni slovenski izdelek, je pa razlika v tem, da ga Slovenci na Krasu pripravljajo iz grozdja refošk, medtem ko Hrvati predelujejo grozdje teran. ARC/Netzapping/MCH
26.04.13
Trst, 26. aprila - Ob predsednici Debori SERRACCHIANI in na volitvah drugouvrščenemu predsedniškemu kandidatu, Renzu TONDU, bo v novem deželnem svetu po novem sedelo 47 svetnikov, katerih izvolitev je včeraj razglasil Osrednji deželni urad. V tržaškem volilnem okrožju so torej bili izvoljeni Franco CODEGA, Franco ROTELLI in Stefano UKMAR (vsi iz Demokratske stranke), Giulio LAURI (Svoboda ekologija levica), Emiliano EDERA (Državljani za Serracchiani predsednica), Igor GABROVEC (Slovenska skupnost), Bruno MARINI (Ljudstvo svobode za Tondo predsednik), Roberto DI PIAZZA (Odgovorna avtonomija) in Andrea USSAI (Gibanje 5 zvezd). V goriškem volilnem okrožju so bili izvoljeni Sara VITO in Diego MORETTI (obadva iz Demokratske stranke), Alessio GRATTON (Svoboda ekologija levica), Rodolfo ZIBERNA (Ljudstvo svobode za Tondo predsednik) in Ilaria DAL ZOVO (Gibanje 5 zvezd). Na Videmskem so bili izvoljeni Cristiano SHAURLI, Franco IACOP, Vittorino BOEM, Vincenzo MARTINES, Mauro TRAVANUT, Silvana CREMASCHI in Enio AGNOLA (vsi iz Demokratske stranke), Stefano PUSTETTO (Svoboda ekologija levica), Pietro PAVIOTTI (Državljani za Serracchiani predsednica), Riccardo RICCARDI, Alessandro COLAUTTI, Roberto NOVELLI, Paride CARGNELUTTI (vsi iz Ljudstva svobode za Tondo predsednik), Giuseppe SIBAU (Odgovorna avtonomija), Claudio VIOLINO (Severna liga), Giovanni BARILLARI (Sredinska unija), Cristian SERGO in Elena BIANCHI (obadva iz Gibanja 5 zvezd). V pordenonski pokrajini so bili izvoljeni Sergio BOLZONELLO, Daniele GEROLIN, Renata BAGATIN, Renzo LIVA, Chiara DA GIAU, Armando ZECCHINON (vsi iz Demokratske stranke), Gino GREGORIS (Državljani za Serracchiani predsednica), Luca CIRIANI in Elio DE ANNA (obadva iz Ljudstva svobode za Tondo predsednik), VALTER SANTAROSSA (Odgovorna avtonomija), Mara PICCIN (Severna liga) in Eleonora FRATTOLIN (Gibanje 5 zvezd). V tolmeškem volilnem okrožju so bili izvoljeni Enzo MARSILIO (Demokratska stranka), Roberto REVELANT (Odgovorna avtonomija) in Stefano MAZZOLINI (Severna liga). ARC/MCH
26.04.13
Trst, 26. aprila - Osrednji deželni urad je včeraj za predsednico Furlanije Julijske krajine razglasil Deboro Serracchiani, ki je bila izvoljena na volitvah 21. in 22. aprila. Novico je posredovala javnosti centralna Direkcija za javno delo, krajevne avtonomije in uskladitev reform. Z uradno razglasitvijo je Serracchianijeva postala 18. predsednica avtonomne Dežele in prva ženska, ki so jo na to mesto direktno izvolili ljudje. Osrednji deželni urad je hkrati razglasil tudi izvoljene deželne svetnike. Pri dokončni sestavi deželnega parlamenta je prišlo do določenih sprememb. Po ponovnem štetju glasov ne bosta, kot je bilo napovedano, v naslednjih petih letih v palači na Oberdankovem trgu sedela dosedanja Tondova sodelavka, Michela Gasparutti, in dosedanji podpredsednik deželnega sveta Maurizio Salvador. Namesto njiju bosta v deželnem svetu večkratni župan Sv. Lenarta v Nediških dolinah, Giuseppe Sibau (Odgovorna avtonomija) in videmski zdravnik Giovanni Barillari (Sredinska unija). Do spremembe je prišlo tudi v vrstah Demokratske stranke: napačno napovedanega Stefana Nazzija bo nadomestil Armando Zecchinon iz Spilimberga. ARC/MCH
24.04.13
Trst, 24. aprila - Pogoji za pridobitev stanovanjskega kredita po ugotovitvah Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) trenutno niso dobri. Večina potrošnikov, ki nima redne zaposlitve, posojila sploh ne bo dobila, redno zaposlenim pa so na voljo le pod dokaj neugodnimi pogoji. Ob tem pa v zvezi opozarjajo, da so stanovanjski krediti še vedno predragi in preveč tvegani. ZPS svetuje potrošnikom, da izračunajo, koliko sredstev za nakup nepremičnine že imajo na voljo in koliko denarja lahko mesečno namenijo za odplačevanje kredita. Priporočajo tudi, da ponudbe različnih bank primerjajo s pomočjo efektivne obrestne mere. V njej so namreč vključeni najpomembnejši stroški kredita, vendar pa ne vedno vsi. Včasih je pogoj za ponudbo nakup različnih bančnih kartic, zavarovanj in varčevanj, ki jih mogoče sploh ne potrebujete, poudarjajo na ZPS. ARC/Netzapping/MCH
24.04.13
Trst, 24. aprila - Stavkovni odbor Sindikata carinikov RS je dal vladi čas še do 15. maja, da se odloči glede usode zaposlenih na državni meji, potem ko se bodo z vstopom Hrvaške v EU zmanjšale potrebe po carinikih. Če do tedaj ne bo izpolnila stavkovnih zahtev, bodo dan pozneje začeli stavkati. Stavkovni zahtevi odbora sta dve: vlada mora pripraviti in s sindikatom carinikov uskladiti akt o reorganizaciji carinske službe, za morebitne presežne delavce, ki po vstopu Hrvaške v EU ne bodo imeli več dela v carinski službi, pa sprejeti sklep o premestitvi v druge državne organe. Na finančnem ministrstvu so se na zahteve carinikov danes odzvali in dejali, da si bodo prizadevali za pripravo ustreznih kadrovskih rešitev do sredine maja. Prvega julija, z vstopom Hrvaške v EU, naj bi se z državne meje moralo umakniti približno 400 zaposlenih v carinski upravi. ARC/Netzapping/MCH
23.04.13
Trst, 23. aprila - »Delala bom za dobrobit celotne Furlanije Julijske krajine, ki je še enkrat dokazala, da je avtonomna in posebna,« je včeraj zvečer izjavila novoizvoljena deželna predsednica Debora Serracchiani, ki je na deželnih volitvah prejela 211.508 ali 39,39% veljavnih glasov; mlado levo-sredinsko predsedniško kandidatko so podpirale Demokratska stranka, Državljani za Debora Serracchiani, Levica, ekologija in svoboda, Slovenska skupnost in Italija vrednot. Premagani kandidat, ki je minulih 5 let vodil deželni odbor, Renzo Tondo, je prejel 209.441 ali 39 % glasov. Njega je podpirala desno-sredinska koalicija, ki so jo sestavljale Ljudstvo svoboščin, Odgovorna avtonomija Tondo, Severna liga, Sredinska unija, Stranka upokojencev in Desnica. Belih glasovnic je bilo 5.935, neveljavnih pa 11.968. Novoizvoljena predsednica je izpostavila, da bi njena zmaga, ko bi ne prišlo do razdora v Ds v zvezi z izvolitvijo predsednika države, veliko bolj prepričljiva: prejela je namreč okrog 56 tisoč glasov več od koalicije strank, ki so jo podpirale. Vsi rezultati so objavljeni na spletni strani: www.regione.fvg.it . ARC/MCH
![web tv [il collegamento aprirà una nuova finestra]](/rafvg/export/sites/default/RAFVG/notiziedallagiunta/img/fvgTV1.gif)
![archivio fotografico [il collegamento aprirà una nuova finestra]](/rafvg/export/sites/default/RAFVG/notiziedallagiunta/img/archivioFoto4.gif)
